● Preprečevanje neizbežnega nasilja s strani pacienta ali kot odgovor na takojšnje, neobvladljivo nasilje, s prikritimi duševnimi motnjami, z resnim tveganjem za varnost pacienta ali drugih.
● Samo kadar so bili manj restriktivni alternativni ukrepi neučinkoviti ali neprimerni in kadar vedenjske motnje vodijo v znatno in neposredno nevarnost za bolnika ali druge.
● Omejitev je indicirana izjemoma kot zadnja možnost, za omejen čas in nujno potrebna, po oceni bolnika in samo v kontekstu osamitve.
● Ukrep je klinično popolnoma upravičen.